RECIKLIRANJE PLASTIKE JE V RESNICI ENA SAMA VELIKA LAŽ

november 21, 2019

Plastic waste Photo by Martijn Baudoin on Unsplash


Čeprav plastične odpadke pridno odvržeš v za to namenjen kontejner, to še ne pomeni, da bodo ti odpadki tudi zares končali v reciklaži. V resnici ogromna večina plastike, kar 91%, nikoli ne dočaka reciklaže pač pa konča na odlagališčih, zakopana v zemlji ali v morju kjer ubija živa bitja. Recikliranje plastike namreč ni niti približno tako enostavno in poceni kot si to naivno predstavljamo.
 

Če torej misliš, da s tem, ko plastične odpadke pravilno odvržeš v za to namenjen zabojnik res narediš vse kar lahko za okolje, se žal motiš. Večina teh odpadkov bo žal ostala med odpadki. Še več, v zadnjem času smo priča tako imenovanim "samovžigom" plastičnih odpadkov na slovenskih odlagališčih, kar je očitno drugo ime za nezakonito sežiganje odpadkov ker je to pač bolj enostavno in poceni kot recikliranje. Kaj pa nas briga, da tako početje povzroča raka, pljučne in druge bolezni, mar ne? Pa še kako bi nas moralo brigati!

Plastične vrečke, od katerih jih reciklirajo manj kot 1 odstotek, nam še vedno ponujajo kot praktično edino izbiro pri nakupu sadja in zelenjave v nakupovalnih verigah kot so Spar in Hofer, kar je v teh časih nezaslišano. Ko se torej naslednjič ustaviš na oddelku sadja in zelenjave v nakupovalnih centrih, nikar ne uporabi brezplačne plastične vrečke.

Namesto tega vzemi papirnato ali biorazgradljivo vrečko. V Hoferju in Lidlu lahko brezplačno papirno vrečko dobiš na oddelku za kruh in jo uporabiš za sadje in zelenjavo. Če te na blagajni vprašajo ali je zmanjkalo plastičnih vrečk, jim lepo povej, da okolju škodljive plastične vrečke niso sprejemljive in še dodaj, da se čudiš kako da tega ne vedo.

V Sparu, kjer papirnatih vrečk pri kruhu sploh nimajo, pa lahko kupiš paketek biorazgradljivih vrečk in jih nekaj kar takoj uporabiš za nakup sadja in zelenjave, potem pa ponovno uporabiš še za odlaganje bio odpadkov.



GREMO V AKCIJO:

Klikni na link in pošlji Sparu, Merkatorju, Hoferju in Lidlu tweet z vprašanjem zakaj na oddelku sadja in zelenjave še vedno ponujajo plastične vrečke:

Klikni in pošlji tweet za svetlo prihodnost!

Plastiki se lahko brez večjih težav izognemo tudi sicer. Čeprav so je supermarketi polni, se z malo truda vedno najde rešitev. Za začetek daj prednost izdelkom, ki so pakirani v okolju prijazno embalažo - karton, papir, kovino ali steklo, tistih v plastiki (tudi bioplastiki, ki je zelo problematična) pa se na daleč izogni.

Če si res želiš dočakati svetlo prihodnost, naj bo na prvem mestu pri izbiri izdelka pakiranje. Žito, na primer, ponuja številne žitarice in ovsene kosmiče pakirane v papirnato embalažo. Tudi pralni prašek lahko kupiš v kartonskem pakiranju, ne pa v plastični vrečki.


Foto: Jason Murphy

Mleko si lahko v steklenko točiš na mlekomatih naših kmetov, ki jih po Sloveniji vedno več in jih najdeš v številnih, tudi manjših krajih. S tem podpiraš in pomagaš preživeti tudi našim kmetom, ki podporo bistveno bolj potrebujejo od brezvestnih trgovskih centrov.

Morda se ti zdi, da s takimi koraki ne bomo veliko spremenili, vendar se motiš. Če vsak od nas spremeni svoje navade in začne kupovati okolju prijazne izdelke, lahko skupaj spremenimo svet. Skupni seštevek drobnih dejanj vsakega izmed nas je namreč velikanski in lahko premika gore.

Ponudniki izdelkov in trgovci bodo vedno sledili tistemu, kar hoče potrošnik. In če hoče potrošnik okolju prijazne izdelke in tem vedno daje prednost, s tem izvaja pritisk na proizvajalce in trgovce. Začnimo torej spreminjati naše nakupovalne navade in bodimo z besedo in dejanji ZA okolje brez plastike.

To je tisto kar vodi v svetlo prihodnost!

Foto: Martijn Baudoin

You Might Also Like

0 comments

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.

Svetla prihodnost

Svetla prihodnost je publikacija Društva za svetlo prihodnost. Vse pravice pridržane. Za dodatne informacije, pošlji sporočilo.

Kontakt

Podpri Svetlo prihodnost